Ni dočakal nikdar je Prešeren,
renta ni bila mu dodeljena,
pokojnina dana mu nobena
tisti čas, a ni odšel čemeren.
So zato v njegovem jo imenu
drugi pač dobili, vplačeval je,
njemu pa služilo žal ni zdravje,
ni bil priča dobremu namenu.
Ena še posebej se okiti
z rimami, čeravno vplačevala
ni kaj dosti niti varčevala,
penzijo je znala pridobiti.
Je izjemna, karseda izredna,
rekli njeni so nagrajevalci,
cvenka tujega dodeljevalci,
vrhu tega skrajno še napredna.
Redno je tako napredovala,
gor samo v razredih pokojninskih,
v izplačilih bajnih gotovinskih
se je kopala in gobezdala.
Gobezdala, vsevprek sramotila,
še Prešerna pljunila je gnusno,
ne bi govorili, ni okusno,
sloves je poseben pridobila.
Sloves, da ko se bo poslovila,
v pokoj ko odšla bo pokojnina,
bo razbremenjena domovina
ne le za nadaljnja izplačila.