Šel je govor jezno in sovražno,
šel, da koga zopet bi preganjal,
se v ljudi besneče je zaganjal,
vlogo, menil je, opravlja važno.
Šel je, dal si duška je z besedo,
tudi neverbalno, bolj zavito,
kar seveda ni ostalo skrito,
le razgaljalo še bolj je bedo.
Kar mu zmanjkalo je tarč primernih,
kam zdaj naš bi govor se usmeril,
zoper koga svojo ost uperil,
kje bi našel kup besed nezmernih?
Bo najbolje, da se sam preganja,
se okoli njega je sklenilo,
to bo vžgalo, bo kot poživilo
iz letargičnega zopet stanja.
Sam na čelo tega se postavi,
kar sovražnosti koordinira,
govor tisti bo, ki dirigira,
nedoslednosti vse sam popravi.
Dobro od tedaj je navigiran,
videz v vsem z vsebino se ujema,
teža in širina kot adrema,
saj je govor zdaj koordiniran.
