foto: vlada RS

Srečala sta se, pogovorila,

dva ljubitelja miru nedavno,

se pri tem razkazovala javno,

sta celo mendá se poljubila.

 

Prvi je mirovnik po poklicu,

svetu se predstavlja, zatrjuje,

da v nirvani je in da zgleduje

se pri Gandhiju kot svojem stricu.

 

Drugi je mirovnik na jeziku,

z oljčno vejico se razkazuje,

a v resnici nikdar ne miruje,

je fakirskemu podoben triku.

 

Našla sta se in pomodrovala,

češ kako da ni miru na svetu,

zgled dajala družno sta planetu,

skupaj bi simbol miru postala.

 

In potem usekalo je strašno,

lopnilo kovaško je kladivo

ju po glavi, oba v sivo grivo,

silovito in pa samopašno.

 

Se kladivar pobesnelo znesel

je nad njima, kaj se tukaj zganja,

kakšna sla po miru ju poganja,

to in drugo jima oponesel.

 

Mnogi so čudili se nemalo,

mar kladivar ni miru podpornik,

miroljubnosti priznan pobornik,

ki poganjal je za mir pedalo?

 

Istim tem ni prepoznati dano,

da mirovništvo kakor nasilje

se zavzemata za iste cilje

hipokritsko, karseda ubrano.