Lov odprt uradno je razpisan,
omejitev ni, ko ga dobimo,
mu rogove v hipu v prah zdrobimo
in potisnemo ga v prostor brisan.
Vsi nad gamsa, to žival umetno,
ki inteligenca jo zavrača,
lovski rog tuleče se oglaša,
v en rog lovci tulijo prevzetno.
Kaj si drzne, le kaj si domišlja,
tam, kjer gospodarji smo edini,
pametuje gams, ga na čistini
zbrišemo, nihče naj ne pomišlja.
Marsikakšno slišati je lovsko,
toda takšne, ki so zdaj na sceni,
niti v sanjah, lovski zbor se peni,
sodbo gamsu priredi kozlovsko.
Kot nacist obnaša gams se, pravi
zanj obtožnica prav prikrojena,
za inteligenco ustrojena,
ki komplekse svoje lovske zdravi.
Končno še kovačeva kobila
vrže se na gamsa s celo težo,
spravila bi rada ga za mrežo,
če bi le lahko ga v pest dobila.
Lovstvo v tem povsem je konsekventno,
nič umetnega mu ni trpeti,
gamsa gre ujeti in podreti,
na način znan – neinteligentno.
