Bil je petek, mož se je sprehodil,
ni bil sam, saj spremljal je nekoga,
kajti v petek je njegova vloga
pomagati, slepega je vodil.
Bil je petek, je naletel nanjo,
je bila začuda kar spuščena,
toda v mestu čisto nesproščena,
da moža je zaskrbelo zanjo.
Ogovoril jo je, saj zasmili
bitje vsako tako se človeku,
zablodelo čisto, v praznem teku,
bi pomagal v petek rad ji v sili.
Kar naenkrat pa je pobezljala,
tekati okoli je začela,
in bežati, kot da bi se ujela,
v varstvo se goloba je predala.
Ta potem je o napadu grulil,
mož je bojda velik kriminalec,
vanj uperil kljun je in kazalec,
zraven pa orkester njen je krulil.
Nauk je zgodbe, kjer je anarhija,
v mestu je žival kar izpuščena,
v lastnem blatu vidno zavaljena,
in potem izbruhne – histerija.
