foto: posnetek zaslona

Ptičijada stvar se imenuje,

ki nešportno in povsem neslavno

na predtekmovanjih zdaj se javno

svetu klavrno res razkazuje.

 

Ptičijada sama tekmovanje

je posebne vrste, brez primere,

glavno nje gonilo so zamere,

njeni rezultati ptičje klanje.

 

Za selektorja goloba dali

so na prvo mesto, zgolj pro forma,

kajti druga je veljavna norma

in v ozadju so se vojskovali.

 

Najprej stavil je golob na kosa,

ptiča kratkodlakega, ki kvaril

vse je, se neštetokrat udaril,

ta izbira je bila res bosa.

 

Vrgel se potem je na trdoto,

brgleza izbral je trdo čelo,

češ da to se dobro bo prijelo,

doživel še večjo z njim sramoto.

 

Petnajst ta odstotkov zgolj dosegel

je nešportne norme, neuspešno

prhutal je s krili, se prav smešno

v voz golobov je opuljen vpregel.

 

Sikal je golob, selektor bedni,

da mu v tretje ne bo spodletelo,

novo vzel bo ptičico, debelo

jo podmazal, z njo šel v boj poslednji.

 

Ta je kratkodlaka, ni pegatka,

kratkonoga, a ima obilno

težo iz ozadja za nosilno,

ptici reče mati se piratka.

 

Je piratek njen zvaljeni sinček,

se po njem še mati imenuje,

in golob oba v oblake kuje,

ona ker je zdaj njegov edinček.

 

Ja, edinček, še edina nada

za finale v zadnji ptičijadi,

sicer na finalni bo paradi

disciplina: trd golob, ki pada.