foto: STA

Po imenu da je Jana z Viča,

brali v kroniki smo črne črke

in uzrli smo na sliki mrke

zgolj obraze, tem bili smo priča.

 

Jana z Viča redno zdaj pojavlja

 v kroniki se črni, prepoznavna

je vse bolj, ne rečem, da je slavna,

ko v naslovih se ime ponavlja.

 

Enkrat z mamo, drugič z možem javno,

kakor sama pravi, transparentno,

vidimo pa, da je konsekventno

to početje njeno nič kaj slavno.

 

Tone Jana vidno po korakih,

vedno bolj se v črno ji ugreza,

ne pomaga škorenj ne dereza,

najmanj letanje tam gor v oblakih.

 

Potonila bi že zdavnaj Jana,

če hov-hov je ne bi prav zaščitil,

pes čuvaj, ki punco je okitil,

da je manj kot svoje dni zbezljana.

 

A zgodi se, da jo roka prava

nepričakovano bo prijela,

z vrvice hov-hova jo bo snela

in rečeno bo javno: U, prava!