Še v slovenski ni literaturi
takega bilo kdaj potopisa,
prostega bilo te vrste spisa,
ki tako strasti razvnema, kuri.
Hoja Mencingerjeva vsem znana
do Trigláva je le bleda senca
tega, kar ponuja eminenca,
češ da nudi se duhovna hrana.
Hlad in mir ta spis se imenuje,
vzpon na Triglav glavno je dejanje
na kolesu, čustveno v njem stanje
hladno znani avtor popisuje.
Mir in hlad sta živo si nasprotje,
saj v resnici avtor nam razkrije
vse razloge vzpona polomije
in kdo so povzpetniški falotje.
Ni naključij, čas za srečevanje
je v strmini točno bil odmerjen,
hlad sovražen pa v ljudi uperjen,
drugo bi bilo natolcevanje.
Avtor hladni, ko je stvar popisal,
je izpričal največ o osebi
nevzgojeni, ki jo nosi v sebi,
je prepozno zdaj, da kaj bi zbrisal.
Še v slovenski ni literaturi
tako sprenevedanje nastalo,
kot je Mir in hlad, to skropucalo,
ki se z njim celo težko podkuri.
