Majhen je kaliber, a umetnik
tak, da ni mu zlepa najti para,
tudi, ko se pospešeno stara,
je in bo stal enak povzpetnik.
Za umetnost vnet vzhodnjaško vedno,
za slovansko, po tem nepozaben,
spet bo v malanju nadvse poraben,
angažirati ga res bo vredno.
So poslali ponj, da vskoči malček
s svojim slikanjem, da poustvari,
kar na vzhodu se dogaja, stari
da od sebe dal bo sliko palček.
Stvar naslika čimbolj naj realno,
prosijo ga poznavalci vzhoda,
kot predstavnik mračnega zahoda
naj deluje skrajno ustvarjalno.
Kar na vzhodu ta čas se dogaja,
to naj z barvami nam zdaj prikaže,
saj Miljenko vendar dobro maže,
pa poglejmo sliko, ki nastaja.
Dva se ruvata na glavni sceni,
dva enako kriva sta za vojno,
a zeleni, ta je pač kriv dvojno,
malar situacijo oceni.
Za zelenega ni pretepača,
tega upodobil bo kot krivca,
ga razglasil s sliko za lažnivca,
malar naš, ki ve, kaj se mu splača.
Vzame barve, slikanja se loti,
a na lastno je možak nesrečo
vse počez poslikal zgolj z rdečo,
so dejali zanj, se malček moti.
Ni se zmotil vendar naš Miljenko,
jasno je, namalal je zastavo,
vso v rdečem, skratka z barvo pravo,
spodaj se podpisal kot Kučjenko.
To zveni sicer bolj ukrajinsko,
a v resnici tip falsificira,
saj na dlani je, kdo ga podpira
in to malarijo pobalinsko.
