V tejle basni tri imamo zverke,
tri zverinice, da vsem bo jasno,
ki so znašle skupaj se začasno,
torej vemo, gre za tri primerke.
Prvi ptič je, brglezovske vrste,
drugi je golobček sivokljunec,
tretja majhna miš, ki svoj vrhunec
doživi, ko dvigne se na prste.
Ko odnese brgleza lisica
in oskubi čisto ga do pleše,
brž golobček novi ples zapleše,
ki sam imenuje ga krivica.
Kar ostalo je za golim ptičem,
to prenese naj na miš se sivo,
bi golob ukazal rad igrivo
po načelu: na pomoč vas kličem.
Bo po novem na miš sivo stavil,
češ bil brglez majhna je napaka,
bo iz miši delal zdaj junaka,
ko si favorita je zapravil.
Biti hotel bi na pravi strani,
zmagoviti, torej pač pri miši,
da ostal lahko bi še pri hiši,
na vse kriplje jo pred mačko brani.
A ko mačka postorila svoje
z mišjo bo, le kam golob se skrije?
Kam le? So bili primerki trije,
odplesali bodo v temo v troje.
Kakšen torej nauk je naše basni?
Takšni ko se bratijo primerki
v podivjani in pohlepni dirki,
rezultati že vnaprej so jasni.
