Vse mogoče basni že poznamo,
mnoge v njih nastopajo živali,
a pogrešan je glodavec mali,
mar o njem sploh basen kje imamo?
Kajpak, dragi moji, saj glodavec
je živalica, ki transformira
se nenehno, sicer izumira,
znana tudi je kot zajedavec.
V vseh oblikah se žival pojavlja,
enkrat je hinavska kakor mačka,
pa odvratna kakor grda račka,
cikel se na nekaj let ponavlja.
Ko izbirajo živali nove
si zastopnike, ko te se voli,
vsakokrat glodavec v svoji boli
se prikaže in gradi gradove.
Po oblakih vsakič se ozira,
tam gradovi so, tja gor pokaže,
naplahta spet koga, vid zamaže
mu docela, češ da ga podpira.
V prejšnji basni našega glodavca
srečali smo šarastega konja,
zanj ne mara on več, ga ne vonja,
vrgel tokrat se je na letalca.
Spustil ptičico je miroljubno,
sivega golobčka, rad ukanil
bi še tega, kdo bi ne uganil,
v avanturo pošlje ga pogubno.
Bo po starem spet kot vsakekrati,
mali se glodavec bo potuhnil,
vetru, kam pihlja, da bo prisluhnil,
preračunal, kam se mu je dati.
Kdaj bo konec te glodavske basni,
se sprašujete? Ja, mi pa z vami,
da bo jutrišnji že dan za nami,
izpeljan ukaz: Daj že ugasni!
