Dodo znan je ptič že izumrli,
mu Mauritius bil zatočišče
zadnje je, se tam zaman ga išče,
saj so Portugalci ga zatrli.
Isti tudi so ime mu dali,
Do-do ali butec po slovensko,
prav posrečeno ime namensko,
ki pritiče krasno tej živali.
Ni še dolgo, znanost kar razkrila
je o dodu, kaj je bil v resnici,
prej poznali so ga bolj po skici,
de-en-ka zdaj svoje je storila.
Londonski muzejski je primerek
rezultat dal, ptičja ta podoba
da bila zgolj vrsta je goloba,
pameti v njem majhen žal odmerek.
So ujeli z golimi rokami
Portugalci zlahka ga bedaka,
ko se šel je dodo korenjaka,
poln sebe v lastni bil omami.
Zgodba pa še zdaleč ni končana,
znanost namreč danes dokazuje,
da živi še dodo, da domuje
blizu, je z Zahodnega Balkana.
Ta je vrsta skuštrana, nemarna
videti je, ptič je barve sive
in dovzeten za škodljive vplive,
vrsta sama sebi prav nevarna.
Intervjuvali so ga, posneli,
se oglašal ptič je bolj vzhodnjaško,
rusko je zvenelo, nastopaško,
na neumnostih so ga ujeli.
Naj bili večinoma glasovi
ruski bi, tako so razumeli
znanstveniki ga in ga imeli
za bedaka v preobleki novi.
Ni kloniran, je ugotovitev,
izumrl sploh ni dodo vrli,
da golob je, ne še izumrli,
znanost je dobila potrditev.
