Zgodba ta na tujem se dogaja,
bi težko lahko ji zgodba rekli,
ker prej spada v kakšen čas pretekli,
saj protagonist njen zaostaja.
Nemec to je, ki se silno čudi,
sadež na polici ko ugleda,
da melona je, ne ve, seveda,
vedeti, kaj je, se ne potrudi.
V glavo zlepa mu ne gre spoznanje,
s čim srečuje se, le kaj je tisto,
kar je Nemca tokrat zmedlo čisto,
odpovedalo mu je neznanje.
Ta melona da zdaj zmagovalka
južnih sadežev je tekmovanja,
to je slišal, ta mu vest odzvanja,
a od tu naprej mu misel stavka.
Čudi le naš Nemec se meloni,
in čez palec jo nato označi,
da fašistka je in se oblači,
da je videti kot makaroni.
Ja fašistka, fant po nemško vpije,
to poznam, smo v šoli se učili,
dolgo ni še tega, kar spustili
so profesorji me končno trije.
Vedel namreč bil sem na izpitu,
kaj fašizem je, zato opravil
sem maturo, s tem kompleks ozdravil,
hvala prav zares za to Benitu.
Da ni zgodbe prave, smo dejali,
je le epizodica, kjer Nemec
se izkaže, kakor kak Slovenec,
ki s fašizmom so mu vest oprali.
Šolsko pridobljeno veleznanje
končno se pokaže uporabno,
saj ostalo bo kot nepozabno,
kakšno je pri Nemcih šolstva stanje.
