Je prišel Matej ob treh iz šole,
pa potarnal tole je očetu:
»Nič več nič normalno ni na svetu,
V šoli zdaj poslušam same trole.
Nov se matematik je pojavil,
pravi, da ravnatelj bo spomladi
in da ga že zdaj imejmo radi,
kajti on nam šolo bo pozdravil.
Piše se Esdejc in takšne stresa,
da zazebe te po vsem telesu,
ne verjel bi lastnemu očesu,
kakšne hruške klati ta z drevesa.
Manj bo dela, delovni čas krajši,
višje plače, rezultat vsem jasen,
saj ne rečem, ta Esdejc je špasen
v trudu, da imeli bi ga rajši.
Pa bonbončki bodo uro vsako,
ko ne delaš, ali ni to fino?
Takšno se Esdejc gre trgovino,
tip prodaja sladko nam navlako.
Več počitka vsi bodo imeli,
manj boš delal, laže s tem boš shajal,
več lahko v brezdelju boš pohajal,
to bomo spomladi doživeli.
Tri je več kot štiri, prepričuje
nas Esdejc, ki rad bi bil ravnatelj
matematično je pokazatelj,
da rad popularnost si kupuje.«
Je Matej povsem prepričal ata,
ki povedal je, da pust se bliža,
to pa znana je predpustna viža
socialnega pač demon-krata.
