foto: STA

Je nad cvetličarno završalo

konec tedna, slišati je ptice,

prhutanje, razne ptičje klice

se je jasno razločiti dalo.

 

Kaj počnejo vendar tukaj ptiči,

mar posnel bo Hitchcock novo sceno?

Za ozadje vzel si je zeleno,

obnovljivo, ki se ne uniči?

 

Možna tudi takšna je razlaga,

ptičje da sledi uničevanje,

a imeli so sestankovanje,

koga ptičji svet lahko premaga.

 

Glavni je prišel iz golobnjaka,

ker golob je vsak glasnik svobode

pa miru in drugih vrst zablode,

vrsta ptičk o njih ki kokodaka.

 

Priletela ena je zunanja,

ki je druščino prej zatajila

in se sramežljivo naredila,

zdaj pa svetovalska širi znanja.

 

Da je temu kos, da je sposobna,

kakor dragi brat njen, da za zmago

bo počela, kar je ptičkam drago,

kajti sama ptička je sodobna.

 

Je napredna, ptičica prodorna,

dobro znano njeno je početje,

bi lahko se reklo ptičje cvetje,

kar predstavlja ptičica ta vzorna.

 

Da je kos, dorasla vlogi svoji,

pa čeprav oskubljena, vsa drobna,

potrdi golob, to novodobna

bo zastopnica v ekipi moji.

 

Blizu ker so ruske ji širjave,

stvari kos bo, je kot naročena,

kakor ptičica doslej nobena,

spada prav zares med sile zdrave.

 

Kos za kosom skratka se sestavlja

ptičje cvetje, jasna je podoba,

tega, kaj vse ptičji svet pozoba,

s kakšnimi se kosi nam predstavlja.

 

Kakor kos za kosom priletele

ptičice na kup so v cvetličarno,

je o cvetju reči moč preudarno,

te cvetlice so že ovenele.