Doktor, fant naš nič nas ne razume
ali pa le dela se neveden,
kakor koli, fant je čisto zmeden
in nemiren, kot da gre za trume.
Vprašaš eno ga, pa butne mimo,
je mogoče, da nas fant ne sliši,
tudi če sploh hrupa ni pri hiši?
Veste, da pozorno ga motrimo.
In potem, ko že dobi vprašanje,
krili fant z rokami, stresa z glavo,
nam zares deluje prav nezdravo,
čudno tega je otroka stanje.
Kaj nam, doktor, vendar je storiti?
Smo obupali nad njim že skoraj,
Vede se, kot da nad vsemi, zgoraj
bil bi sam, ni tega moč več skriti.
Glejte, sluh bo prvo, kar pregledal
bom pri njem, problem je tu nemara,
da mu kakšno vnetje ne zastara,
kmalu vam bom rezultat povedal.
Je izvid že tu, sluh običajen,
tujek smo mu iz ušesa vzeli,
šepetalca, ki na črti celi
bil lahko bi vzrok težave trajen.
Je podlegel prišepetovanju
tale fant vaš, bolje da umije
si ušesa, oče pa navije
uro pri naslednjem mu vprašanju.
To pa, da z neumnostmi opleta,
to je dosti bolj zaskrbljujoče,
da počenja čisto vse, kar hoče,
res zaguljena je reč, presneta.
Gre za motnje neke druge vrste,
prišepetovalec je nemočen,
kakšen drug ukrep bo bolj priročen,
le privijte malce fantu prste.
