foto: Matic Štojs Lomovšek

Splav Meduze ali kar že koli,

sem za splav, zato vam nasprotujem,

ki ste proti, nič ne sočustvujem,

splavljenih da tu ni naokoli.

 

Ni mi žal, da splavov ni število

večje še od tega,  obžalujem,

da pri splavih sam ne sodelujem,

bi še več jih krilca s tem dobilo.

 

Kakšen ta pohod je za življenje?

Tisti, ki v špalir ste zopet zbrani,

mene najdete na drugi strani,

kjer mineva me že potrpljenje.

 

Dvigam transparent, za splav plediram,

bi splavaril še in še, da veste

tisti, ki v špalirju mimo greste

in z zmerljivkami ki vas nadiram.

 

Naj povem, zakaj, a to želite?

Razlog je en sam, zdaj se mi toži,

stvar občutil sem na lastni koži

vse povem vam, malce potrpite.

 

Sit življenja sem, ves naveličan,

žal mi je, da mami ni uspelo,

rojstvo moje da jo je zadelo,

ves čas sem močno o tem prepričan.

 

Jarem me gorja teži zdaj večen,

le poglejte me, prav nič ne vara

videz, da sem ta, ki se ne mara,

vedite, jaz splav sem ponesrečen.