Nista Fik in Aja zdaj v vizirju,
je le Aja ta hov-hov, ki laja,
zgodba že obrabljena postaja,
kakor stara snet je na krompirju.
Aja stolček dolgo si je grela,
valjala se vidno v izobilju,
enemu sledila hov-hov cilju,
da čimveč bi nagrabiti smela.
Znajde Aja v pasji se ekipi,
kjer golobčar glavnega predstavlja,
se pravilom igre zoperstavlja,
se s sumljivimi obdaja tipi.
V tropu tem neskončni kaos vlada,
Aja samovoljno v njem upravlja,
javno se v nevšečnostih pojavlja,
ko še več bi nagrabila rada.
Kos mesa največji prisvoji si,
ga prijateljici podari s Primorja,
v nova že za plenom zre obzorja,
češ: ali si hov-hov ali nisi?
Jo ujamejo, ko ravno v šapi
javni kos mesa si pridržuje,
spreneveda se, meso da tu je,
golta ga, požira v isti sapi.
Ko nažrto je meso pošteno
in preveč dokazov za hov-hova,
konec je za Ajo plena, lova,
psico zdaj imajo ulovljeno.
Aja sama se potem umakne,
a o mesu duha ni ne sluha,
vzela ga je menda loza gluha,
ga prijateljica z morja stakne.
Ne, kje neki, res ne laže Aja,
komu delež je največji dala,
ga mendá samó je odpisala,
zanj razpis v veljavi da ostaja.
Konec znan je, ali zanj že čas je
in nazadnje kakšno da bo stanje,
ta hip je edino zgolj vprašanje.
Drugo vemo, da je vse prav pasje.
