V kvartopirstvu v naši mali vasi
predvidljive so bile zadeve,
ločil hitro zrno si in pleve,
toda mimo zdaj so tisti časi.
Časi, ko srce in kara rdeča
za adut goljufov sta veljala,
črna pik in križ pa sta pristala
večkrat v košu, igre pač nesreča.
V igro mimo starih so igralcev
kar naenkrat novi, glej, vskočili,
karte pomešali, razdelili,
ni dovolj več vloga jim gledalcev.
Upokojenec, gasilec, sestra
medicinska nove so figure,
igra se razvlekla je v nadure,
bolj postaja zanimiva, pestra.
Ni povšeči starim to goljufom,
rdeča da se s črno meša vidno,
obsedel gledalec da ni pridno,
s kart prišel da ven je lastnim kupom.
Več se ne delijo karte z leve,
v žepe se na levi jih ne tlači,
se goljufe pregleduje, slači,
kam poskrile so adute reve.
Kaos, kvartopirska je zmešnjava,
panika v igralnici že vlada,
tolovajem upanje upada,
kaj če zmaga vladavina prava?
