Mesto nam bo varovala žica
v sredo, trume ko prišle vanj bodo,
lastno bodo videle zablodo,
rekel je junaški Janko z Viča.
Branil bom dostop jim prav herojsko,
če bo treba, bom pod traktor legel,
v konjsko vprego se kot osel vpregel,
lastno bom ustvaril novo vojsko.
Ne, ne bodo šli do hiše mestne
več sovražniki, ne bom dopustil,
je Vičan junaško še izustil,
zraven spuščal kletvice pocestne.
Tisti hrupar ne bo delal hrupa,
naših poteptal nam pridobitev,
branil bom herojev ureditev,
Janko z Viča sem, ki ne obupa.
Tega, kar najlepše je, ne damo,
trgi za obrambo ograjeni
pričakali bodo jih na sceni,
najboljše orožje s tem imamo.
Teniški loparji poskrbeli
za premik so glavne nam trdnjave,
trg da ne zasedejo zastave,
ki so v barvi rdeči, modri, beli.
Le rdeča sme na fani biti,
saj herojsko mesto to je naše,
taka skrb zdaj Janka z Viča baše,
v strahu, da bo videl trume priti.
Bi kar sam na čelu bil tankistov,
mestna bi zadelal v sredo vrata,
branil bi dostop do magistrata,
če le ne bi bal se penzionistov.
