Je takole Ivor raportiral:
»Kot reporter častno tu prisegam,
da v resnico zgolj in le posegam,
se na drugo nič ne bom oziral.«
Slišal je, da petnajst je odstotkov
v znano ptičje gnezdo odletelo,
na električni se drog ujelo,
takšen bil je redosled dogodkov.
Prvi je o tem naprej sporočil,
kot reporter strumno raportiral,
provizijo najbrž da pobiral
je takrat nekdo, nam je predočil.
Je poročal Ivor o škandalu,
vpletel Bosno in Hercegovino,
pisal je tedaj za zgodovino,
kaj da se bo izkazalo kmalu.
Raport ta potem je šel v pozabo,
in reporter Ivor z njim seveda,
danes pisano samo, debelo gleda,
raport ko prebira svoj za sabo.
Zdaj, ko zgodba znova se odpira,
Ivor skoči, kot bi stresla strela
silna ga in ga dotolkla scela,
nič ni res, ves besen se zadira.
To je za smeti, to je zlagano,
je izmišljotina, ni škandala,
provizija ni nikomur dala
se nikoli, saj to je bolano!
Misel takšna te ob tem prešine,
da res med smetmi vsa stvar se suka,
saj reporter Ivor zdaj se smuka
le še po smetišču zgodovine.
