Se odslej to redno bo godilo,
glasno oznanila so trobila,
družba bo plesala, veselila
se ob tem, kar se je izvalilo.
Jajca so, resnična jajca zlata,
kar čez noč se vse je pozlatilo,
kar se je poprej zgolj govorilo,
skoz velika je vstopilo vrata.
Ni težav, problemov ni nobenih,
v raju ste zbudili se, ozrite
se okoli in stvar potrdite,
ste v deželi večno prerojenih.
Ptič miru vali vam jajca zlata,
treba le prav gledati je nanje
in plačati pravo ceno zanje,
v raj so skratka vam odprta vrata.
Pravite, draginja da je v vzponu?
Saj vam pravim, se zlato dviguje,
doba zlatih jajc naposled tu je,
pridobiva vsak dan na zagonu.
Da v želodcu vas vse bolj črviči?
To od rajskih je vonjav, opoja,
razcvetela se je spet aloja,
dopove trobilo vam pri priči.
Vojna da v soseščini še traja?
Prosim vas, to videz je napačen,
ni nihče ob zlatih jajcih lačen,
pravite, da raj vam ne ugaja?
Ker zlato ima ustrezno ceno,
treba je pač včasih potrpeti,
v Koromandiji pogoj živeti
je, da cenite prav vrednost njeno.
Le uživajte in potrpite,
dokler jajc je kaj še v golobnjaku,
ko jih zmanjka, v rajskem tem blodnjaku
za nazaj račune vse dobite.
