Ura brez kazalcev noče šteti ur,
ob tem se spomnil boš televizije,
ne bo šlo brez dodatka nostalgije,
zaslišal splet glasov boš in vizur.
So takšno uro dobro tam poznali,
kjer snemajo glasove in pojave,
prirejajo kjer ulične zabave,
na brezkazalčno komaj kaj so dali.
Če minus je pridelala, odšteli
so ga od minusa, kar plus pač daje,
kot nauk je matematične oddaje,
tak primanjkljaj preprosto so odvzeli.
Odvzeli, kot fižolčke se odvzame,
kot matematika nas poučuje,
in minus zbriše se tako brez muje,
zasvetijo da v hipu ničle same.
Pa se je pri fižolčkih zataknilo,
vmes grah se znašel je, pomešal štrene,
da brisane so ure nepoštene,
se namreč je tedaj ugotovilo.
Odšteval Igorček je zagrebantski
preveč po svoje ure kot fižolčke,
in taki z njim, zasedajo ki stolčke,
so v isti šmorn padli prevarantski.
Ko ura brez kazalcev naravna se,
pokaže zagrebantov se početje,
so taki kot njih mame in očetje,
vsak k sebi šteje zgolj, prišteva zase.
Zato jim zrno graha trn je v peti,
ni grah fižolček, uro jim je zmešal,
se zagrebantov roj bo zdaj obešal
na to, da treba grah je brž zatreti.
A kaj ko graha so kali pognale,
razgaljena je ura brez kazalcev,
vse na račun gre davkoplačevalcev,
dovolj, da ure te bi še obstale?
