Hude sem imel, moreče sanje,
se dogajalo je v zgodovini,
a bilo kot danes, na čistini
bil sem, okrog mene vojno stanje.
Četa bližala se je nacistov,
kaj storiti, saj nikjer ni kritja,
tam pa le zlovešča, divja bitja,
saj ne vem več, najbrže fašistov.
Vpitje strašno in ponavljajoče
grožnje nam, slovenski vsej kulturi,
da uniči se, da se jo skuri,
je postajalo neznosno vroče.
Svastike na rdečem so migljale,
s srpi se od daleč je grozilo,
tolklo se s kladivi, se zgodilo,
sanje da resničnost so postale.
Se od sanj resničnosti ne loči,
saj na čelu vojske je sovražne
bitje rdečelaso, z njim nesnažne
so postave, ko naenkrat poči.
Bitje tisto z rdečelaso prečko
izgubi se, za njim ne ostane
čisto nič, zanj sanje so končane,
šlo v resnici je za rdečo vrečko.