Spet se hudovala je mladina,
beri: tisti, ki bili bi radi
ne le v srcu, ampak večno mladi,
kakšna dandanašnji je starina.
Izkorišča da mladino stalno,
sega v žepe ji, ji ne plačuje,
kar mladina od nje pričakuje,
beri skratka: to je nemoralno.
A to ni navadna puhla fraza,
vam mladina znova dokazuje,
kdo jo izkorišča, izčrpuje,
komu služi davčna da oaza.
Ta oaza tukaj je, na tuje
treba ni, doma kapitalizem
zganja kruti ekshibicionizem,
vas o tem mladina prepričuje.
Konec temu nujno bo storiti,
delnice zaseči fotru, mami,
da svobodo z njimi se nahrani,
polne da bodo mladine riti.
Kot golob na veji na svobodi
naj mladina se poslej počuti,
stari pa naj končno že občuti,
kar mu gre, seveda, prav mu bodi.
To da zgodovinska je priložnost,
besno je mladina zapisala,
ni starina nebuloz teh brala,
delo je izbrala, pravo možnost.
Kar zadeva puhlih glav peresa,
in golobčke do ušes v ljubezni,
pa edinole mladino strezni,
oče ko navije ji ušesa.
Kaj bi se v oazi mrha pasla,
ko v puščavo svet bi spremenila,
delat bosta starša nagonila
mladež, ki nikoli ni odrasla.
