Čefun podobo na ogled postavi,
ni mar za čast mu, še manj za resnico,
on hoče svojo namreč predpravico,
na prvem mestu da bi bil v ustavi.
Podobo na ogled postavi takšno,
pol črke manjka ne le na papirju,
prav čudno da je videti v okvirju,
kot da bi za nemarnost šlo nekakšno.
To moja je podoba, sem ubožec,
ker pol mi manjka, vse pa mi pripada,
za vse ostalo poskrbi naj vlada,
ji svoj prispevam ob volitvah krožec.
Tako Čefun podobo je tolmačil,
umetnost ki da je najvišje vrste,
si zraven je oblizoval vse prste,
se nanje vzpenjal, da bi se junačil.
Kar mimo pride šuštar s celo streho,
ne manjka nič od š-ja mu, čevljarju,
živi od dela brez sanj o denarju,
postreže s takšno onemu uteho.
»Te dele svoje strehe manjkajoče,
če bil bi pameten, bi sam popravil,
najvišji dimnik nanjo si postavil,
kompleks odpravi vsak, kdor ga le hoče.«
