Proti meni zakon se sprejema,
z njim se maha pravkar prav svobodno,
to tako, da mi je res lagodno,
vsak lahko me brez ovir objema.
Vsak lahko po novem tem zakonu
z mano spi, se druži, jé tušira,
zakon v členih svojih to podpira,
vse je po pravilih in bontonu.
Nekaj da so se s predlogi sprli,
mi prišlo je pravkar na ušesa,
ker razumejo pač ne nečesa,
da ne bodo s tem se mi uprli.
Sredstva zoper mene pač ni najti,
zlasti če predloge se spodbija,
ko preveč svobodno se ovija
jih z besedama: čeprav in kajti.
Lukenj v členih mrgoli premnogo,
skozi vsako na svobodo zlezem,
vas okužim, sama ne nalezem
se nikoli, saj znam svojo vlogo.
Proti meni ko se socialno,
demokratsko gre in z roko levo,
tu za izgubljeno gre zadevo,
ponesrečeno vnaprej totalno.
Vedno ista sem in hkrati druga,
so ukrepi proti meni nični,
dokler jih sprejemajo dotični,
farmacevti firme Rdeča kuga.
