Se igral je neki deček s peno, rekel je, to je penologija, kar življenjska da mu bo vizija, ki doseže jo za vsako ceno.
Draga ni bila potem zanj šola, v peni se je valjal vse življenje, šel se njeno širjenje, množenje, se še zdaj po njej otročje rola.
Draga ni bila dovolj izkušnja, ko primerjal peno je z zametki, meril nanjo s praznimi zadetki, češ da za drhal je to preskušnja.
Penil se je fant nedozoreli vsakič znova, ko mu kaj po godu ni bilo, izbilo dno je sodu, da ljudje očem niso verjeli.
Nad televizijo se razburjal še posebej je, krivil, obsojal, etikete si pri tem sposojal, take, da je sceno še podkurjal.
Znašel se premnogokrat je v matu, ko ideološko je šahiral, ko preveč nasprotnike preziral, je pristajal samodejno v patu.
Obravnavati to kot otroško delinkventnost gre, strokovno mnenje je bilo podano, in življenje z njim da je nič manj kot patološko.