Sem sprejel ga, na pregled seveda,
a inkógnito, kot je v navadi,
kadar zanje gre, ki bi pač radi,
da se anonimno jih pregleda.
Rekel je, da večkrat bil napaden,
pretepen je, skrajno maltretiran,
bil pri svojem delu je oviran
in napad nanj vsakokrat nenaden.
So napadli vedno ga fašisti,
je bilo ponoči in podnevi,
skupil vsakokrat jo je v zadevi,
napadalci pa nikoli isti.
Se množijo namreč kot podgane,
vsakič drug fašist ga zaustavi
mu grozi, da videz mu popravi,
izza vogla nanj nenadno plane.
Sem sprejel ga, že kar v letih fanta,
ga pregledal in dal diagnozo,
da vse kaže sicer na psihozo,
a lahko da gre za simulanta.
Pravzaprav v napade ne verjame,
so priročen zanj samo izgovor,
da ima razvlečen samogovor,
val frustracij da lahko se vname.
Ta težava znana je v družini,
v vsaki generaciji vse težja,
kadar vrženi iz ravnotežja
znajdejo v normalnih se bližini.
