V tretjem svetu, v nekem kvazistanu,
med planinskim vencem in nižino,
medijsko gromenje gre v višino,
vse potekalo naj bi po planu.
V kvazistanu letos so volitve
za predsednika, države šefa,
in podpira znatno se iz sefa
davnih časov trajne pridobitve.
Pridobitve naj predsednik brani,
je vnaprej določeno vodilo,
temu medijsko se bo sledilo,
kot navajeni so kvazistani.
Zmagovalec je vnaprej določen,
kvazistansko je podprt docela,
na njegovi se podobi dela,
rezultat je kajpada odločen.
Le da tokrat so bili v zadregi
malo bolj kot prejšnjič, drugekrati,
saj podpirali kar dva so hkrati,
češ saj v skupni vendar sta pripregi.
Musorajevna iz ženske kvote
ko se slednjič zdela je prekratka,
stuhtali so, zmaga da bo gladka,
če podprejo plešca, vrh golote.
Ne, to ni Turkmenec Nazarbajev,
je tako rekoč pod rušo tisti,
favorit je razoglavec čisti,
Milanat s priimkom Brezglavajev.
Brezglavajev je potomec zmajev
po mitologiji kvazistanski,
on bo pravi, ker še bolj pristranski
je od musorajevskih značajev.
S Turkestanom pa ga tole druži,
vzor mu Türk je, in ko se zdanilo
bo na dan volitev, posvetilo
se bo, kdo si šefovstvo zasluži.
Vse lepo in prav, če se izteklo
bo tako preprosto, kvazistansko,
če pa sfiži se početje plansko,
bo hudo, krvavordeče peklo.