Je galeb, nadzvočno je letalo,
so testirali ga na elektru,
je bilo najboljše v celem spektru,
vanj se vse je roke v ogenj dalo.
Torej z njim letela flota naša
v svetlo bo prihodnost in svobodno,
propagirali so ga lagodno,
češ da zvok celó na mah prekaša.
Je vzletelo, vladalo z višave
ob podpori zvezdniški lahkotno,
vse ostalo je bilo drugotno,
v prvem planu le neba širjave.
A hudiča, glej ga v zraku vraga,
kmalu se odkrila je napaka,
druga, tretja, vedno hujša vsaka,
kdo letalu še lahko pomaga?
Pet je delov stran že odletelo,
komaj krpajo še zamenjave,
odpovedale so mu naprave,
je popravljanje brezupno delo.
Samo sebe ves čas prehiteva
in z nadzvočno se hitrostjo spušča,
da ne sliši več se sproti trušča,
ko ob sebe samo se zadeva.
Letanje je vedno bolj nizkotno,
slovnična v galebu je napaka,
trd pristanek le goloba čaka,
klump cenen, letalo brezpilotno.
