Nov se ritem plesni nam poraja,
so vnaprej pripravili ga zgoraj,
rekli, da ponarodel je skoraj,
štiristo da tisočem ugaja.
Kaj še, ta zajel bo dva milijona,
najmanj toliko plesalcev stalnih,
in navdušencev še več fatalnih,
da pretesna vsem bo plesna cona.
Ritem ta svoboden bo do pike,
toda takti bodo prepoznavni,
element latinski v njem bo glavni,
takšne, jasno, tudi plesne slike.
V ritmu se Amerike Latinske
po kubansko najprej bo plesalo,
se venezuelsko bo dodalo,
vaje v slogu pa bodo rutinske.
Ples bo divji, hkrati ves prefinjen,
La Paloma, Colombina pelo
žalostno se bo, prav nič veselo
ritem po slovensko bo začinjen.
Čisto novi bodo sentimenti,
ki presegli vse bodo obljube,
prav nobene v tem ne bo izgube
z neelektričnimi instrumenti.
Ker se zdaj z elektriko varčuje,
plesna energija vse poganja,
ritem kakor instrument odzvanja,
sliši se tako: še huje, huje.
Ta podatek še povem obroben,
sploh ne bo porabe energije,
znan je instrument te harmonije,
vse plesalo bo, vse šlo na boben.
