Butaljon, tovariši, gre v hoste,
zakričal razkačen je Matija,
ki kot maček se hinavsko zvija,
ker sovragove so vrste goste.
Mesec vsak bojujemo se s plačo,
previsoka je, a le za ene,
se krivice ne trpi nobene,
vladno bomo zrušili palačo.
Plače so sovragov previsoke,
temu pravi se kapitalizem,
mi pa, jasno, smo za socializem,
lastne mu nastavljamo otroke.
Zanje ne, samo za nas naj višje
bodo plače, kakor v starih časih,
propagiramo zato v oglasih,
da gre v boj se, skratka dol zatišje!
Referendum ni način za borbo,
z njim bi še lahko kaj izgubili,
ali smo se res za to borili,
glavo da dajali zdaj bi v torbo?
Referendum ne, buržuazija
z njim lahko okoli nas prinese,
mi pa vemo, koliko to znese,
ta nevarnost, ta demokracija.
Butaljon zato bo šel za cesto,
tam nastavljal stalno bo zasedo,
da bi kajpak s tem povzročal zmedo,
znana taktika, kje zanj je mesto.
V lonec še pogledal je Matija,
za cel butaljon je štrukljev, rekel,
dobro kakor vsakič se opekel,
pač butalska spet prismodarija.
