Saj je vic, da hišico postavil
ob potoka si je nabrežino,
ne, nikakor nekam ob plitvino,
dom se na nevarnem je pojavil.
Saj je vic, da zoper vsako gradnjo
se taisti svojčas je zavzemal,
zdaj pa bi kar z okna rad zajemal
in potem še iz kleti naknadno.
Saj je vic, da to možak je isti,
ki skrbela ga je voda pitna,
sla po njej zdaj strašna, nenasitna,
ga potisnila je k vodi čisti.
Saj je vic, da bil za vodo čisto
je ta mož, svobode odposlanec,
pa župan, saj vas minil bo spanec,
ker gre, ve se, za osebo tisto.
Saj je vic, da tale vas obliva
s svojimi neumnostmi nenehno,
voda pa pritiska mu pritlehno,
v nabrežini vsega ga zaliva.
Saj je vic, a vendar tu ni vica,
da se takle z vami poigrava,
to bo, verjemite še zabava,
ko zalilo ga bo – veselica.
Kaj ste rekli, da je vsaj iz vica?
Saj je vic in hkrati polomija,
takle da za vodo vam nabija
iz potoka, reke Sajovica.
