Je obstal nenadoma v prometu
modri rols-rojs nepričakovano,
ni bilo naprej mu iti dano,
toliko ta hip o tem predmetu.
V gneči se nikamor ni premaknil,
v gneči ljudski sredi se vozišča,
mogel zapustiti ni cestišča,
kaj šele, da bi se kam umaknil.
Rols-rojs buljil je zgolj ohromljeno,
gledal v množico samo domnevno,
ni vmešaval v stvar se tozadevno,
stal pohlevno, čakal na zeleno.
Ni bilo zelene, rols-rojs plavi
gledal je lahko samo rdečo
in spoznaval, v kakšno se nesrečo
je zapletel revež, v kaos pravi.
Bi poklical rols-rojs policijo,
pa številke ni imel pri roki,
v gneči stal je kakor med otroki
eden njih, strmel zgolj nad norijo.
Tole so povedale nam priče,
da nekdo tam spomnil je rols-rojsa,
naj ne gnjavi več ministra Hojsa,
raje sebe samega pokliče.
