Jamski je turizem tista branža,
ki s Kremenčkovimi prav nič nima,
drugi v njem so glavni, druga klima,
je dobiček vsakič čista franža.
V franže gre, saj smo se razumeli,
gre po zlu, se v drugo luknjo steka,
ker uspešnost jamskega človeka
pogori takoj na črti celi.
Da turisti bi šli zopet v jamo
in da z njimi bi prišel dobiček,
poskrbel zdaj naj bi jamski striček,
ki rešitev nudi eno samo.
Bi odkupil jamski človek luknje,
bi zapolnil jamnik vse praznine,
s svojim kajpak ne, kaj vas prešine,
svoje ne bi tvegal kožne suknje.
Modro bi zavaroval vse posle,
bi iz skupne rad jemal lastnine,
iz praskupnosti rezerv globine,
druge jamnik bi imel za osle.
Kajti ve se, jamski da turizem
praljudi že zdavnaj je pokvaril,
prvi jamski človek pa ustvaril
je v davnini že kapitalizem.
Skupnost vse za enega, fant pravi,
kajpak modro, posle zavaruje,
prav poceni jame odkupuje,
na dobiček jamski človek stavi.
Rekli zanj so, čudežni je deček,
pa kot vsakič, tudi zdaj izkaže
se resnica, da nemodro laže,
svoj zavaroval bi le zapeček.
Svoj zapeček, kjer se zadaj greje,
nak, poznajo jamskega v globino,
kar pozabi tujo naj lastnino,
spet nazaj gre v jamo čim hitreje.
