Vse sistemsko, vse po tej metodi,
slišali smo ptiča govoriti,
znal za sabo zgolj je ponoviti,
vtis dajal je, da nesrečno blodi.
Papagaj je, rekli so domači,
ko so malce poslušali ptiča,
saj ponavlja venomer iz niča,
ho-ha-hi se po hahljaško pači.
Papagaj ni, smo jim odvrnili,
papagaj stvari menda razume,
ni neumen, ne izvaja glume,
kaj bi ga neumnosti dolžili.
Smo zedinili potem se kmalu,
papagaj ni, ptič je druge vrste,
ve se, da ima predolge prste,
druge ptiče pa prepušča tnalu.
Ker ponavlja vedno eno isto,
res spominja vse na papagaja,
a v sistemu nekaj mu nagaja,
spušča zblojene da tone čisto.
Pravi, da vse ve, potem odkima,
ko mu ugovarjaš, je neveden,
informiran ni, bo bleknil, preden
sploh zave se, tu da nič ne štima.
Izmotava se, da ni seznanjen,
dolge da oskrbe bo potreben,
komentira nek pojav podneben,
se vsebinsko zdi močno podhranjen.
Vse stvari sistemsko da rešuje,
ptič naš kakor papagaj ponavlja,
kot da naučen izraz obnavlja,
ker vsebina mu deluje tuje.
In za boljši vtis je natopiran,
da prikril bi težke nebuloze,
saj ne ve, da strelja kozle, koze,
je sistemsko pač neinformiran.
