Sprenevedanje, zveni domače?
Včasih rekli so, da diplomatsko
se je kdo izmuznil, ko po bratsko
si sposodil bil je tuje hlače.
Kar je tvoje, to je tudi moje,
tak kaliber znal se je braniti,
ni sramu bilo mu treba skriti,
saj med tiste sodil je, med svoje.
Enega po krivem obdolžili
teh kalibrov so, da spreneveda
se v zadevi neki in da gleda
prav nedolžno, da se vam zasmili.
Smo pogledali ga bolj natanko,
ko neumnosti je spet govoril,
ko računal je in pritovoril
kup nesmislov, kot bi delal zanko.
Zanko zase in za svoje ase,
ki svobodo dal jim je leteti,
kogar koli s sabo tja gor vzeti,
češ v svobodi vendar prav vse da se.
Gledali smo ga, mar spreneveda
se resnično ali je posredi
drugega kaj, da obraz mu bledi
se od besa, ihte kar seseda.
Dolgo treba ni bilo vanj zreti,
saj je z mimiko prav vse povedal,
ne da puhloglavec bi zavedal
se, kako ga zlahka je ujeti.
Takšna zrenja je ugotovitev:
ni se sprenevedati mu treba,
iz goloba delati galeba,
praznoglavost rabi potrditev?
