Črpališče je bilo v pogonu
lani še močno ob takem času,
je bilo poznano, res ne glasu,
vedno bolj iz dneva v dan v zagonu.
Dolgotrajno bo oskrbovano,
se o njem tedaj je govorilo,
se okolje z njim bo oživilo,
kakšna sreča, da nam to je dano.
Se napajalo je, vse je teklo,
bil sistem je krasen namakalni,
ob oskrbi dolgotrajni stalni
bi se mu kar zlata jama reklo.
Pa prišla je sivih ptičev jata,
se svobodno v gibanju spustila
je nad črpališče, dovolila,
da šla k vragu jama je bogata.
Prej bili so prvi po učinku
v tej deželi, danes pa so zadnji,
je kakor po zimski prhi hladni,
kot da bi zleteli na ovinku.
Kaj bi črpali, kaj zelenelo
bi naprej v svobodni tej deželi,
le zakaj bi sploh še kaj zajeli,
ni potrebe, da bi nam cvetelo.
So dovolj za sproti nam oblaki,
kakšna kaplja da nam perje zmoči,
črpališče zdaj je kot po toči,
kup golobjih drekcev v kalni mlaki.
