V gnezdu nad oblaki danes vlada
nelagodje, ki nemir prinaša,
perje nenavadno se obnaša,
sem in tja prav živčno se preklada.
Je dum-dum tam spodaj pod oblaki,
kot da bo tam doli zagrmelo,
kaj če v gnezdo bo zares zadelo,
taki kažejo se namreč znaki.
Je dum-dum, kar gnezdo nam vznemirja
in kali svobodno nam živeti,
nas jesen skrbi že zdaj, poleti,
kam le tale se dum-dum usmerja.
Slišati dum-dum je spet večkratno,
trikrat je pošteno zadonelo,
dolgotrajno bi nas prizadelo,
če usekalo bi, nepovratno.
Naša se oskrba dolgotrajna
in brezskrbna zgoraj tu pretrese,
če dum-dum podlago nam spodnese
in pokoplje nam stališča skrajna.
Če zamaje vsa se nam vizija,
tele če se sanje nam izniči,
sami se razgalimo pri priči,
da zavladala je res norija.
So tako tam zgoraj modrovali,
ko dum-dum spet trikrat se zasliši,
stresli so se kakor slepe miši,
se ob vsakem tresku vidno zbali.
Kaj dum-dum je, kar tako odzvanja
nad oblaki na svobodnem zraku?
Je na dlani, zbrane v golobnjaku
strah pred referendumi razganja.
