Ah, teh ptic je vendar že zadosti,
resda je pomlad, a ptičje petje
povzroči mi še v ušesih vnetje,
ker so ptičji čivki prepogosti.
No, pa vendarle prisluhni malo,
tole petje je domače baže,
melodija čista je, ne laže,
jasno ti bo kmalu vse postalo.
Jo poznamo ptičico selivko,
v južne kraje rada ki zahaja,
ne do Afrike, je prej postaja,
kjer boš videl spuščati se sivko.
Ptičica selivka odletava
tja do Bosne, tam so zanjo kraji,
kjer ustreza ji, na tej postaji
razkazuje se in razmetava.
Ptičica selivka sklepa posle,
je prodorna, so o njej dejali,
bi še več podpore ptički dali,
saj uspešno nateguje osle.
Da selivka je, se prikazuje,
in da tja prinaša zgolj dobičke,
takšno slišiš petje golobičke,
ko se spodnjim ptičem prilizuje.
Je koristno, da dol k njim prodira,
blagodejno tudi za okolje,
vsem da bo zavoljo tega bolje,
Bosno ko docela devastira.
Leta dol, a ptica ni selivka,
ni golob miru, prosperitete,
so odveč besede te prevzete:
je zlagana ptičica kradljivka.
