Zopet ptiči, to boste dejali,
mar ni že dovolj jih v našem zraku,
največ tistih, ki letijo v mraku,
ne bi enkrat že na stran jih dali?
Nak, pri ptičih vselej se dogaja
kaj, kar jezno kri lahko povzroča,
ta pri kom je še posebej vroča,
ko se kaj pregrešnega poraja.
Glej ga zlomka, s pismom se zgodilo
je pri pismonoši, pri golobu,
se postavil ptiček je po robu,
mar ne ve, kaj pravi navodilo?
To, da pisem se ne komentira,
še posebej ne pisanj veljakov,
še manj revolucije vojakov,
se vsebino teh samo podpira.
A golob, ta pismonoša večni,
se pregrešil zoper je ukaze,
spustil v javnost bedaste je fraze,
prenašalec pisem naš nesrečni.
Je napadel, pismo razcefral je
zapovrh v maniri skrajno grobi
kar za poštarja se ne spodobi,
mar mu drago nič ni lastno zdravje?
Če zašel golob je v slabo družbo
in zato neumnosti počenja,
ve naj, kdor na tak način zapenja,
hitro bo ob pismonoše službo.
Saj ni kriv, golob je le neroda,
naj vrhuška mu pač ne zameri,
da živi in vztraja v krivi veri,
kaj je danes čivkanja svoboda.
