foto: STA

O, joj, zopet vse je zgolj rdeče,

so prišli računi, kaj bom z nami?

Teh številk ne rešimo se sami,

kdo odreši lastne nas nesreče.

 

Upniki visijo nam za vratom,

včeraj zopet so pri nas zvonili,

pravijo, da bodo nas tožili,

kaj storimo naj z rdečim blatom?

 

So takole v hiši modrovali,

demokratično ne, demokratsko,

socialno se podpirali, po bratsko

eden drugemu nasvet so dali.

 

Delajmo se, da ni nič, pa pika,

takšno smo si držo izvolili,

bi lahko še vilo izgubili.

ker vsa rdeča je finančna slika.

 

S strici nič ni, je dejala mati,

le besede, prave ni podpore,

otročiči, skrije naj, kdor more,

pravi čas se, zla se nam je bati.

 

Dedijev nas vnuk samo z besedo

je potroštal, rekel, da sodišče

ni računska reč, nič ne razišče,

le prikriva malce našo bedo.

 

Od sorodnikov pa tudi Maži

nič nam ne spregleda, le veselo

spreneveda se, z lažjo debelo

nas pač kar tako ne potolaži.

 

Nujno potrebujemo imetje,

rdeča tukaj nič nam ne koristi,

štejejo samo računi čisti,

rekli so že dedje in očetje.

 

Duh rdeči zdaj pri nas lomasti,

minus velik je in vsepoveden,

najti moramo primer v njih zgleden,

komu in kako spet kaj ukrasti.