Dvigala se je na prstih Anja,
pete so se ji privzdigovale,
njene vranje so oči iskale
tisto, kar že dolga leta sanja.
Da kdo zmeni zanjo se od močnih,
saj v poklicu vendar ni novinka,
poleg tega njena nova krinka
loči jo od drugih ptičic nočnih.
Zdaj v visoko družbo poletela
ne bi v sanjah le, bi kar v resnici,
saj se je sanjalo naši ptici,
da jo takšna čast je doletela.
Dvigala se je in jih iskala,
flirtala z očmi, a brez uspeha,
ni bila iz pravega pač ceha,
pa bi za včlanitev prav vse dala.
Vsi gospodje hrbet pokazali
brž so ji, ko prednje je stopila,
naj se še tako krog njih je vila,
mesta punci zlepa niso dali.
Nisi ti za to visoko družbo,
jasno ji bilo je sporočilo,
takšno nastavljaško motovilo
bi prineslo v družbo še okužbo.
Kaj z okužbo misli se, zanima
vas morda, a to res ni vprašanje,
kdor ne ve, da v Rusiji je stanje
prav katastrofalno, pojma nima.
