Da globalno se nam zrak segreva,
danes dvoma ni, a pospešeno
gre proces pod Alpami, zmedeno
vse je, kar segrevanje zadeva.
Najbolj zmedeni od vseh so ptiči,
kompas jim ne služi več naravni,
spremenijo so tokovi glavni
pri selivkah, kot da jih kaj piči.
Ne več sever – jug, drugam obrača
tok selitev se in izmenjave,
v stepe ruske, v daljne gre širjave
in od tam obogaten se vrača.
Izmenjava z vzhodom potrojila
se zgolj v letu dni je, tja letijo
in doma prikrivajo, tajijo,
kakšna jih poganja zračna sila.
Preleteti treba le celinsko
je blokado, da se cilj prikaže,
kar storiti pticam je najlaže,
če obidejo pot ukrajinsko.
Ne samo selivke, še domači
ptiči vključeni so v te tokove,
iščejo ugodne le vetrove
za pristajanje pri ruski dači.
Od golobov, brglezov in kosov
do rdečih ptičic brez imena,
polna takih je primerkov scena,
zrak pregret od praznih ptičjih štosov.
Da ozračje greje se globalno,
je izgovor kajpak le prozoren,
ptič podalpski po naravi vzoren
je, ko za početje gre fatalno.