foto: Matic Štojs Lomovšek

Tudi tale pesmica je basen

in čeravno malo v njej vsebine,

prepoznavne v hipu so širine,

nauk je basni vsem kristalno jasen.

 

Tepih rdeč en sam je za parado

in na njem trenutno plava goska,

ki želi edino, da ji ploska

vse občestvo, zlasti moško, mlado.

 

Goska plava, Uška po imenu,

po preprogi vsakič še zapleše,

hkrati po frizuri se počeše,

podrejeno vse je pač namenu.

 

Tepih en je, zdaj pa nanj se sili

druga ptica še, ki ni letalka,

informacij bojda poznavalka,

ki pooblaščeno vztrajno cvili.

 

To je miš, nekdo je ugotavljal,

saj obglodana je že preproga,

preden naredila dva je kroga,

jo z glodalko torej je naslavljal.

 

Miš, ki ljuba vsa ji je jedača,

tepih zdaj zato že popackan je

in odrgnjeno, vsem vidno stanje,

zanemarjen kakor ruska dača.

 

Pa ni miš, opazna je dresura

tega, kar po progah se preklada,

v sanjah šla bi z gosko vštric prerada

nedorasla, vendar tolsta kura.