Spomeničar? Vsaj starejši vejo
še predobro, kaj ta reč pomeni,
dasiravno danes se ne ceni,
končno zdaj o njej več reči smejo.
Spomeničar v zvezi s spomenikom
je seveda, bodo rekli mladi,
zraven meša vonj se po paradi,
z veličine delom, njenim likom.
Nek se spomeničar je pojavil
take vrste spet, ki v kamen kleše,
ki bi oživil ga rad, da pleše,
tak podvig ta kamnar je najavil.
Spomenik bi rad postavil míru,
míru zase in za grehe svoje,
v slogu, tvoje bo postalo moje,
zvito bi izognil se prepiru.
Kamen mora biti bolj starinski
in simbol golobje vladavine,
nanj vklesan golob, ki zre v višine,
kamen zanj najboljši bo čebinski.
Spomenik naj ta ne bo brez venca,
a da venca ne bi vzela suša,
kámnarjev naj predlog se posluša,
večji spomenik bo pravšnja senca.
Kamen míru s tem se zavaruje,
v senci velikega stal bo brata,
desetletja ki zapira vrata
na ploščad, visoko kjer kraljuje.
Manjšega pa bodo varovali
kot simbol mirú mirovni ptiči,
s tistim se lahko ponaša, diči,
kar golobi nanj bodo poslali.
Spomeničar naš si roke mane,
češ več muh pospravil s tem bom hkrati,
svoj prispevek k miru mogel dati,
predlog moj naj živa stvar postane.
A predlogi so iz trte zviti,
prej kot kamen ta bo visokosti
kamnarja v naravni velikosti
stal pomnik na drugi strani skriti.
