Dve sta se na tržnici mudili,
tetki, ki iz iste sta kasabe,
to beseda je balkanske rabe,
smo nalašč jo tu uporabili.
Tetki dve, dve vaški obiralki,
bi po naše rekli razsodnici,
pravosodja branjevki, ženici,
tarnajoči venomer nad davki.
Sta dobili se pri tisti zunaj,
ki je gastarbajtarske nature,
tam, kjer se sestajajo babure,
kraj spominja malce ta na Dunaj.
Kakšno roba bova ponudili?
vpraša prva, druga reče: Pipo
ti nudila boš, jaz staro kripo,
zadek, prav tako bova storili.
Pipa in pa zadek skupaj dala
sta se v bratsko, toplo španovijo,
za simbol sta vzela kramarijo,
fana mavrična je to postala.
Naj simbolizira domovino
tvojo, prva branjevka predlaga,
druga, ki neumnost lastno vaga,
pritrjuje: »Orka-pipa, fino!«
Misli tista branjevka si z zadkom,
dobro sem te s pipo nategnila,
kar iskala si, to boš dobila,
brco v zadnjico, in to z dodatkom.
Kajti tvoji ko bodo razkrili,
da ukradeno prodajaš robo,
fano mavrično, za nespodobo
te bodo kot pipico privili.
Tu ne šverc ne švarc ji ne pomaga,
ker je goljufiva in zlagana
ta ljubljanska branjevka prodana,
potrpljenje kupcev ki s tem vaga.
