Koga vidim spet, da protestira?
Saj ni res, pa je, je znanec stari,
ves oguljen, človek zanemari
s časom se še bolj, se mar prezira?
Plašč oguljen, mesto čevljev coklji,
kaj se vendar spet na sceni guli,
v čudnem dialektu hrope, tuli,
kot da perje skubili bi koklji?
Ves oguljen, dolga siva brada
in lasje kot griva kromanjonca,
kje sem srečal tegale, madonca,
vsakega ima za kamerada.
Le od kod se zopet je prigulil,
ki spominja me na pračloveka,
ki se vse hitreje mu izteka,
zdaj pa spet se nekam je prištulil?
Malce zdi podoba se mi znana,
je civilizacijo razdiral,
verstva primitivna zgolj podpiral,
ko se šel je njega dni šamana.
Kakor tiste dni zdaj nafrfuljen
se na sceni zopet je pojavil,
novo le gorjačo je nabavil,
kol drži v levici ves oguljen.
Kdo je ta, ki se nenehno guli?
Ah, saj ni pomembno, saj ni vredno,
bitje zanemarjeno, nečedno,
zadnje čase v poln mesec tuli.