Nedolgo tega je naš novi predsednik vlade Robert Golob radostno dejal, da je z veliko simpatijo od mladih nog praznoval 25. maj kot svoj najljubši praznik.
Ni sicer povedal, kaj naj bi se tega dne krasnega zgodilo, ampak mi starejši se ga spomnimo po Titovi štafeti, ko so mladinci z vseh koncev Jugoslavije s štafetnimi palicami v rokah tekli proti osrednjemu stadionu v Beogradu, kjer je končni štafetnik palico izročili tovarišu Titu. Ne vem, a dvomim, da je bil mladi Golobček med štafetniki, menim pa, da 25. maj danes slavi kot Titov rojstni dan.
Ampak ta datum je bil Titova goljufija, potem ko se je proglasil za Josipa Broza, ki se je rodil 7. maja 1892, a Tito ni znal slovensko, čeprav naj bi bila njegov mama Slovenka. Sicer pa si je rojstni na 25. maja izmislil šele na stara leta. A to sicer ni bila njegova pomembna goljufija. Po mojem mnenju je bila njegova največja goljufija spor s Stalinom leta 1948. Takrat je Stalin Tita in Jugoslavijo vrgel iz kominterne. Ne vem, zakaj je do spora sploh prišlo, ampak vsak pravi komunist si želi predvsem absolutne oblasti in pa veliko denarja. Stalin je absolutno oblast imel, denarja pa ne.
In ker so ZDA takoj po koncu vojne Evropi ponudile finančni Marshallov plan, so si države, ki so ga sprejele, kmalu opomogle; Stalin pa je državam, ki jih je zasedel, prepovedal, da bi ga najele. Zato je bilo treba do te ameriške pomoči priti drugače. In tako sta se po mojem Stalin in Tito zmenila, da bo Stalin vrgel Tita iz kominterne, Tito, ki se je imel za maršala, pa bo potem prosil ZDA za pomoč. Ampak Tito Stalinu ni povsem verjel, saj je ta kup svojih partijskih prisklednikov (Trockega, Kamenjeva itd.) pobil, zato se po sporu z njim ni srečal. In tako je bil ta spor še verodostojnejši.
Da sta bila Tito in Stalin dogovorjena, kaže tudi dejstvo, da Sovjeti niso napadli Jugoslavije, čeprav smo pri nas uporabljali srbski izrek, da smo »okruženi sa brigama« – torej z B-Bolgarijo, R-Romunijo, I-Italijo, G-Grčijo, A-Avstrijo, M-Madžarsko in A-Albanijo. Torej bi nas Sovjeti lahko napadli iz Bolgarije, Romunije, Madžarske in Albanije, kjer so imeli svojo vojsko. Pa tudi sicer je bilo mnogo Srbov, Bosancev in Črnogorcev na ruski strani, zaradi česar so jih Titovci potem internirali na Golem otoku. Pa tudi to je bilo Stalinu vseeno, kajti maršal Tito je zaradi »spora« s Stalinom iz ZDA dobil več pomoči kot zahodna Nemčija z Marshallovim planom. Kam je šla večina tega denarja, sicer ne vemo, ampak zagotovo v SZ, sicer bi nas Sovjeti napadli. A kako bo oblastnik Golob, ki ni maršal, prišel do denarja? Preprosto: z višanjem davkov.
Bogo Sajovic
